Nekaj malega iz zgodovine
Kombucha ni novost, je ljudsko zdravilo, ki so ga uporabljale številne, generacije, zlasti tiste z Vzhoda. Mnogi se verjetno spominjate svojih babic, ki so v kakšenm toplem kotu skrbno hranile »gobo,« ki je plavala na posladkanem čaju in ki so s prav posebno skrbjo pripravljale zdravilni napitek za vso družino.
Ta napitek je
preživel vsa obdobja ne da bi karkoli izgubil na svoji učinkovitosti in
popularnosti. Ne vemo natanko kdaj, toda prve sledove uporabe Kombuche
zasledimo 2000 let pred našim štetjem na Kitajskem dvoru. Yi Ti in Tu K'ang sta
odkrila recept za fermentacijo zelenjave in zrnja, s čimer je postala hrana
bolj hranljiva in koristenjša za organizem.
Zapiski iz zgodovine kitajske medicine nas vodijo na dvor dinastije
Tsin (Tsin Sche Hang-ti), ki jo je
ustanovil kralj Yin Tschen (259-210 pred našim štetjem). Takrat so veliko
pozornosti posvečali iskanju eliksirja za dolgo življenje, med drugim tudi
zato, da bi vladar ostal zdrav in da bi z vso avtoriteto vladal čimdlje.
Zanimivo je kako gledamo na starost. Medtem ko zahodne generacije razmišljajo v slogu »imam že šestdeset let« zlasti na Kitajskem ugotavljajo »imam šele šestdeset let.« Učenjaki na dvoru kralja Tsin Sche Hang-tija so posebno pozornost posvečali kriptogamnim rastlinam (gljive, praproti, mahovi), ki jih tudi štejemo med najstarejše rastline in so jim od nekdaj pripisovali, da podaljšujejo življenje. Prav posebno cenjeni sta bili Ganoderma Japonicus in Fungus japonicus božanski Tsche (Ling Tsche): ta slednji je bil Kombucha. Leta 141 je dal japonski imperator Inkyo zaradi želodčnih težav in prebavnih motenj poklicati znanega korejskega zdravnika Kombuja. Kombu je s seboj prinesel svoj božanski Tsche, ki se ga je oprijela slava da pomaga ljudem. Z njegovo uporabo naj bi postali močni in nepremagljivi, manjkal ni v nobeni čutari japonskih vojščakov. Še danes je na daljnem vzhodu Kombu čaj oziroma Kombucha eno najpomembnejših sredstev pri lajšanju želodčnih težav. Čajna goba se je prek Rusije in Vzhodne Nemčije razširila po Evropi.
Prvo znanstveno raziskavo Kombuche je leta 1913 objavil nemški znanstvenik G. Lindau, ki je simbiotično kulturo poimenoval “Medusomyces Gisevii.” Tako jo je pimenoval v čast dr. Giseviusa. Le ta je Kombucho v Kurlandu prejel od nekih mornarjev, ki so si z njo lajšali težave in se z njo zdravili na dolgih plovbah. Mornarji so res precej bolehali, predvsem zaradi pomanjkanja vitaminov (skorbut, beri beri, pelagraa, slabokrvnost) in slabe hrane (slane ribe, slabo konzervirana hrana...). Ker je Kombucha bogata z vitamini, ned drugim z vitaminom C in B je razumljivo, da je bila med mornarji zelo cenjena.
Med prvo svetovno vojno so na Poljskem uporabljali blago vendar zelo učinkovito odvajalo, ki so ga pripravljali s tako imenovano *gobo iz Volge* tudi imenovano “goba Teekwass”, ki ni bila čisto nič drugega kot Kombucha. Po prvi svetovni vojni so ruski vojni ujetniki in zaporniki ponesli kulturo po celi Evropi, v letih med obema vojnama so lahko nabavljali Kombucho pod imenom “Mo-Gu” ali “japonska goba” tudi v lekarnah. Med drugo svetovno vojno je uporaba Kombuche čisto poniknila, po vsej verjetnosti zaradi pomanjkanja dveh osnovnih sestavin: sladkorja in čaja. Najbolj poznani so raziskovalni izsledki univerze v ruskem Omsku in raziskave dr. Rudolfa Sklenerja. Zlasti ugotovitve dr. Sklenerja zahodni tisk pogosto povzema. V tedanji Vzhodni Nemčiji, od koder je bil dr. Sklenar so preprosti ljudje kombučo uporabljalo že od začetka prejšenjega stoletja. S Kombucho se je seznanil v nekem samostanu in med vojno delal poskuse na katerih je temeljilo njegovo znanstveno delo. Svoja dognanja je objavil tako v znanstvenem kot poljudnem tisku, s čimer je Kombucho in njene zdravilne lastnosti predstavil najširši javnosti. Dr. Sklener jo je uspešno uporabljal pri lajšanju tegob pri sladkorni bolezni, visokem krvnem tlaku, pri vseh vrstah prebavnih težav, pri boleznih želodca in črevesja, pri revmatizmu in protinu. Glavno področje njegovega dela je bilo biološko zdravljenje raka in tudi tu je vključil kombucho. Njegove zdravilne metode so bile uspešne, uporabljali so jih tudi številni drugi zdravniki.
Ko se je izvedelo, da je kombucho pri vseh svojih rakavih bolnikih uporabljala tudi dr. Veronica Carstens (žena bivšega nemškega predsednika), je goba postala priljubljeno in široko uporabljano zdravilno sredstvo. Dr. Sklener in dr. Carstensova sta svojim bolnikom z rakavimi boleznimi priporočala njeno uporabo kot dopolnilo k drugim oblikam zdravljenja. Podoben primer je tudi Ronald Reagan, ki je leta 1983. zbolel za rakom. Vsi poskusi, da bi mu s pomočjo kemoterapije lajšali težave so bili neuspešni, stanje se je slabšalo, tedaj se je neki poznan zdravnik spomnil terapije proti raku, ki jo je v svoji avtobiografski knjigi opisal Aleksander Solženjicin. Zdravniki so od Solženjicina dobili podatke o skrivnostni gobi, uvozili nekaj kultur iz Japonske in začeli zdraviti Reagana.
Kombu čaj ima več imen:kombuša, kombuča, Mandžurski čaj, Mo-gu , Fungus japonikus, Volška meduza, Čajni kvas, Tea beer, Olinka, burmanska, kitajska, indijska, japonska, ruska ali španska goba, Ganoderma japonicus Lloyd, Fungojapon, Tschambucco, Volga spring, Kwassan, Pichia fermentas, Cembuya orientalis, Combuchu, Champignon de longue vie, Tea Kvass, scoby, Gerbstoffe, Kargasok, Cajnyj Kvas, Cha Gu, Heldenpilz, miracle fungus, magical fungus, elixir of life, gout tea, piccola madre giapponese .....
